Omemba: Marjan Kovačevič Beltram

»Povsod sva. In nikjer. Grevá / in zimski veter k nama vleče. / V cerkváh, ko dan je, ko temá, / prepeva in ugaša sveče.«

»... pljuskala v rupe bi skalnatih sten, / padala v brezen bi črne globine, / spenjala spet se prešerna v višine / kot kljubujoč in razpenjen greben. / Ko pa bi zmagan utihnil vihar, / spet bi bila le zrcalo pokojno, / sonca in meseca žarkom prosojno, / mir le, tišina brezbrežna in žar.«